Ali si kdaj sedel/a za mizo, globoko vdihnil/a in si mislil/a: “To me ubija”? Če si, nisi sama. Veliko ljudi po svetu občuti enako. Delo, ki naj bi nas polnilo z energijo in nam dajalo smisel, nas pogosto izčrpava in nam jemlje (prevečkrat) veselje do življenja.
Sama sem se večkrat znašla v tem položaju. Sedela sem za pisalno mizo, opazovala nešteto dokumentov, ki so se kopičili, in občutila tisto globoko, težko utrujenost. Spraševala sem se, kako sem prišla do točke, ko me je delo, ki sem ga nekoč rada opravljala začelo dušiti.
Delo ni le obveznost ali nuja, ki omogoča preživetje. Je tudi prostor, kjer preživiš več kot tretjino svojega življenja. In ni samo delo tisto, kar obremenjuje. Bolj kot samo delo gre za odnos odnos do dela, do sodelavcev, do strank, in kar je najpomembneje, odnos do same sebe.
Preberi še enkrat. In še enkrat. Delo, ki ga opravljaš je odnos do same sebe. V vsakem gibu, vsaki besedi in vsaki misli, ki jo nameniš opravljanju dela, si prisotna ti. Opravljanje dela odraža tvoj notranji svet. Kako se počutiš, ko pomisliš na svoje delo? Je to muka? Občutiš vsak dan enako trpljenje? Ali pa te delo bremeni bolj, kot bi moralo?
Kje je tista iskrica, ki te je (včasih) navduševala, ko si se lotila kaj novega? Jo je zasenčila rutina in enoličnost? Pravzaprav enoličnost ubija bolj kot katera koli sprememba. Se da kaj spremeniti, da nisi težava podjetju ampak rešitev za težave? Današnji čas hitenja in nenehnega pritiska na uspešnost, učinkovitost in brezhibnost te lahko hitro potegne v vrtinec stresa. Ampak ni vse v tem, kaj in koliko naredimo. Gre predvsem za to, kako to narediš.
Kaj lahko spremeniš in je v tvoji moči, spremeni. Kaj ne moreš spremeniti in ni v tvoji moči, prosi za pomoč ali pusti. Vse odgovore nosiš v srcu. Saj veš, da imaš moč za spremembo. Prvi korak je odločitev. Odločitev, da se ne boš več pustil/a ubijati delu, ampak boš poiskal/a način, kako najti ravnovesje, zadovoljstvo in mir.
Verjemi vase. Verjemi, da lahko najdeš pot. Vsak dan naredi majhen korak drugače. Življenje je prekratko, da bi ga preživela v trpljenju, ki si ga povzročaš sama.
Objem in lepo bodi,
Mateja
