3, 2, 1 … TO-rek!
TO preberi. TO preizkusi. TO naredi zase.
Praktični. Enostavni. Majhni koraki za boljše počutje.
Koliko dni je dovolj za navado?
Gre res samo za 21 magičnih dni, da to, kar počneš postane navada?
Zveni lepo. Tri tedne vztrajaš, potem pa naj bi šlo skoraj samo od sebe.
Ampak v življenju običajno ne gre tako gladko.
Ideja o 21 dneh se je razširila iz opažanj kirurga Maxwella Maltza. Sam sicer ni trdil, da se vsaka navada oblikuje v natanko 21 dneh. Govoril je o času, ki so ga ljudje potrebovali za prilagajanje na spremembe. Sčasoma pa se je to spremenilo v veliko bolj privlačno obljubo: 21 dni in imaš novo navado. Prilepljeno besedilo
Tudi novejše raziskave kažejo, da ni enega čarobnega števila.
Pregled raziskav o zdravstvenih navadah je pokazal, da je bil čas oblikovanja navade približno 59 do 66 dni, povprečni čas celo med 106 in 154 dnevi.
Pri nekom se navada oblikuje hitreje, pri drugem počasneje. Pogosto traja več tednov ali celo mesecev.
In to je čisto v redu.
Mogoče zato boljše vprašanje ni »Koliko dni potrebujem?« ampak:
»Kaj mi pomaga, da lahko pri nečem vztrajam?«
3 stvari, ki jih je dobro vedeti o novi navadi
1. Ne potrebuješ popolnosti
Ne ujemi se preveč za edino merilo v število dni.
21 dni.
30 dni.
In če ti ne uspe, ne pomisli takoj, da nimaš dovolj discipline.
Ni nujno, da je tako.
Spomnim se stranke, ki je zjutraj zelo težko vstajala iz postelje. Vse jo je bolelo in pogosto je ostala v postelji do zadnje minute, ker jo je bilo strah, da jo bo noga bolela takoj, ko vstane.
Nisva naredili velikega načrta. Dogovorili sva se za eno ali dve minuti gibanja še v postelji.
Malo kroženja s stopali. Nežno pokrči kolena. Nežno zasukaj telo. In za konec še pretegni v postelji.
Na začetku ni verjela, da lahko dve minuti sploh kaj spremenita. Pa sta. Lažje je vstala. Telo se je hitreje prebudilo. In počasi je to postal del njenega jutra. Brez dolgega treninga, ob misli na katerega bi jo že minila volja.
Potrebovala je nekaj, kar je bilo zanjo izvedljivo.
2. Dovolj je majhen korak
Kamorkoli pogledaš, je ogromno nasvetov.
Več gibanja.
Več vode.
Manj telefona.
Več spanja.
Vse to lahko zveni zelo lepo.
Dokler ne pride tvoj običajen dan.
Kaj pa takrat, ko pridejo dnevi, ko ne gre po načrtu?
In še tako popolni načrti za novo navado pogosto odpadejo prvi.
Spomnim se športno aktivne stranke, ki je čez dan pila premalo. Po hitri hoji je pogosto čutila nelagodje v kolenih. Uvedli sva čisto preprosto stvar.
Ko pride domov, naj najprej spije kozarec (ali dva) tople vode.
To je bilo vse. Ni šlo za popoln načrt. Samo za majhen korak, povezan z nečim, kar je že počela. In nelagodje se je zmanjšalo.
Prav to je pogosto najbolj uporabno.
Ne sprašuj se samo »Kaj bi morala delati?« ampak
»Kaj lahko realno naredim v svojem dnevu?«
3. Navado gradiš s ponavljanjem
Nova navada ni test, pri katerem moraš imeti 100 %.
Se zgodi, da en dan izpustiš ali drugi dan pozabiš.
To ne pomeni, da si vse pokvarila.
Pomembno je, da se vrneš.
Pomaga tudi, da novo navado pripneš na nekaj, kar že obstaja.
Ko si skuham kavo → popijem kozarec vode.
Ko pridem domov → grem za 10 minut ven.
Ko si zvečer umijem zobe → naredim tri počasne vdihe.
Ko nekaj dovolj pogosto ponavljamo v podobnem trenutku dneva,
postaja vse bolj domače.
In tudi lažje.
2 stvari, ki jih preizkusi ta teden
1. Izberi nekaj res majhnega
Namesto »Od zdaj naprej bom bolj skrbela zase.«
Raje reci:
Po kosilu grem za 5 minut ven.
Pred spanjem za 10 minut odložim telefon.
Zjutraj naredim tri počasne vdihe.
Majhno ne pomeni nepomembno.
Pomeni samo, da ima več možnosti, da res postane del tvojega dne.
2. Navado pripni na nekaj, kar že počneš
Ko __________, bom __________.
Naj bo čim bolj preprosto.
Tako ti ni treba vsak dan znova razmišljati, kdaj in kako.
1 stvar naredi zase
Vprašaj se:
Katero navado želim uvesti v moje življenje?
In potem razmisli:
Kaj je najmanjša različica te navade, kar lahko naredim tudi na slab dan?
To je lahko tvoj začetek.
Ne popoln.
Samo dovolj majhen, da se mu lahko vračaš.
Ali je tvoja nova navada dovolj preprosta, da jo lahko ponoviš tudi jutri?
Ker navade ne nastanejo iz enega velikega koraka.
Nastajajo iz majhnih stvari, ki jih vedno znova naredimo.